Ministrica za obrambo Andreja Katič »samo zamenjuje rjuhe«

 

Stanje na obrambnem področju, a posebej na področju Slovenske vojske je zaskrbljojoče že nekaj časa in se po mnenju poznavalcev polako začenja konec te nekoč zelo uspešne zadeve. Slovenska družba vse manj verjame v Slovensko vojsko, saj nekaj let zaporedoma dobiva negativne ocene bojne pripravljenosti.

Stanje v Slovenski vojski se povezuje z imenom Andrej Osterma, druge se ne omenja, kot da je samo Osterman kriv za tako stanje. Za negativno stanje so več kot ne odgovorni i predsedniki vlade, predsedniki države in načelniki, ki so bili na teh mestih v času, ko se je proračun vojske tako degradiral, da je sedaj brez dodatnih naporov težko izvleči voz iz blata in močvirja. Eden od najbolj odgovornih, je pred enim mesecem dobil drug mandat in bo krmaril po močvirju še nadaljnjih pet let.

V tem močvirju se sedaj najbolj znajde sam Osterman, njegov namestnik Geder in direktor štaba Pograjc. O stokovnih in kompentenčnih »vrednostih« Ostermana in Pograjca je že veliko napisanega, škoda bi bilo zapravljati prostor na ponovno opisovanje njihove (ne)kompentence za vodenje vojske. V Slovenski vojski o Gederju, nima razen strumne drže nič drugega, kar naj bi krasilo generala, nima nobenega stališča o stanju vojske, o vizijah in poteh reševanja nastale situacije, kar je bilo po naših informacijah razvidno tudi na njegovih nastopih v Državnem zboru, v katerem so uniformiranci delovali, kot da so pripadniki različnih in popolnoma drugačnih vojska. Zanimive so tudi ocene in mnenja, ki jih Geder širi po raznih socijalnih omrežjih. Anonimka, ki po informacijah, ki so dostopne na internetu, zelo blati Pograjca je pravo odledalo stanja v vojski. Pravijo, da v anaonimki častniki zelo napadajo kompetenčnost tega »perspektivnega« generala.

Čas za zamenjavo Ostermana je potekel pred enim letom, kar se vidi po nervozi Ministrice za obrambo, ki dvakrat ali trikrat zahteva od Generalštaba, oziroma Ostermana,  dopolnitev  dokumentacije za razpisa za novo opremo in Osterman tega ne naredi v določenem času, ali to naredi nepopolno. Osterman, ki preko svojega predstavnika za tisk Koreza vešče krmari po medijskem prostoru, ubira sadove takega medijskega pokrivanja. Ko se pojavi članek ali kritika stanja v Slovenski vojski Korez takoj lansira kampanjo Postani vojak Slovenske vojske, ki preplavi Facebook in Twitter. Od javnega oznanila predsednika Republike Boruta Pahorja, da njegova vojska ima negativno oceno je minilo že dve leti, stanje pa je vse slabše, Pahor se pa vešče izogiba tej temi.

Vojska je kompleksna organizacija, vendar ni tabu, velika podjetja in  sitemi so še bolj zapleteni in delujejo na tržišču, ter v hudem boju ustvajaj dobiček in plače za svoje zaposlene. Vsak manager skrbi za svoje ljudi, vrh Generalštaba pa ne skrbi za vojake. Na vsako vprašanje odgovorjajo, da vojaki imao vse dodatke, imajo uniformo, streho nad glavo, zelo podobno, kot so to počeli v Jugoslovanski Ljudski Armadi. Hvalijo se z razno raznimi kontigenti na misijah, kot da je to nekaj posebnega. Normalno delo vojske in nič več od tega. Generalštab in ministrica mislijo, da bo nakup neke opreme rešil probleme vojske. Problem so kadri, ki so vsak dan starejši, kot tudi odhodi iz vojske, ki se ne nadomeščajo z novimi zaposlitvami. Novih vojakov je vse manj. Problem je lahko rešljiv z dvigom plač, ampak ta faza je še daleč.

Vojska, ki je tako majhna lahko dosega cilje samo če ima dovolj sredstev in predvsem če ima zadovoljivo notranjo kohezijo. Notranja kohezija pa je izredno pomembna, kar je ugotovila Ljubica Jelušić v svoji raziskavi o koheziji v Slovenski vojski, ko je bila profesorica na univerzi. No te svoje ugotovitve je poteptala v svojem mandatu ministrice za obrambo. Kohezija se tudi ogleda v enostavnem vprašanju, ki se zastavlja, ali je vojska sposobna izvesti naloge za katere je oblikovana in vprašnaj ali bi vojaška organizacija šla v vojno z Ostermanom, Gederom, Pograjcem, Cebekom,........ To je glavno vprašanje, ki ga lahko še razširimo, ali bo vojaška organizacija izpolina vse naloge, ki jih pred njih postavlja poltika. Če Osterman ne izpolni naloge ministrice, zakja bi potem nek major ali vojak izpolnil naloge svojih nadrejenih. Napaka vseh predhodnih načelnikov je bila prav v tem, da so bili tiho, takrat, ko bi politiki morali pogledati v oči in povedati tisto, kar politika mora slišati in ne tistega, kar se politiki dopade.

Ministrica za obrambo je večkrat želela zamenjati Ostermana, vendar je zaradi posredovanja s strani aktualnega »strica z Erjavčeve«, ki se je pripravljal za volitve, in bi mu tako početje, ministrice škodovalo, odstopla od tega.

En moj znanec je govoril, »V javni hiši, ko posel ne gre, ne zamenjaš rjuhe, ampak zamenjaš kurbe«. V taki situaciji je sedaj Slovenska vojska. Ministrica kupuje nove rjuhe, novo pohištvo,  belijo se prostori, osebje pa ostaja isto. Ministrica nima velike izbire, saj mora izbirati med kadri, med katerimi nikakor ne smejo biti zgoraj našteti. Ministrica in politika morajo izbrati med mladimi, šolanimi, pokončnimi, kompetentnimi častniki, tistimi, ki so po naših informacijah pravo nasprotje zgorja naštetimi, ki bodo to jadno vojsko vsaj  pripeljali na raven na kateri je nekoč bila.

Več kot očitno je, da bo ocena to leto pozitivna, saj je po pričevanju nekaterih vojakov, predsednik na decemberski proslavi v vojašnici v Mostah povedal "upam, da bo ocena pozitivna". To bo odgovarjalo njemu, Ostermanu, Katičevi kot tudi vsem nam, ki smo že naveličani slabega stanja v tej pomembni organizaciji. Dejstvo, da bodo v krizah vojaki izgubljali življenja zaradi takih potez politike in vojaškega vrha, pa je po njihovem nepomembno. Menjave rjuh zaradi "pozitivnega stanja" pa spet ne bo.  Naslednji razlog, da se to ne bo zgodilo, so parlamentarne volitve, in bi to lahko škodovalo ministrici in stranki, ki je dejansko uničila vojsko, na čelu s sedanjim vrhovnim poveljnikom.

Ministrica in politika te države se mora zavedati pomena vojske, saj se v našem bližjem in odaljenem okolju dogajajo nevarni procesi, ki lahko dvignejo oblak nevarnosti nad malo in šibko Slovenijo. Zaveznik bodo prišli, do njihovega prihoda pa bo morala zdržati Slovenska vojska. Takrat bo odgovornost samo njihova. Prav zaradi tega mora politika začeti menjati ljudi v vodstvu vojske in ne rjuhe, kot to počne ministrica. Ni pomembno katerem političnem polu pripada novi načelnik generalštaba, pomembno je da je sposoben spraviti Slovensko vojsko na pravo smer in jo uspešno voditi v ponos prebivalcem Slovenije.  Tudi na politični sceni bi bilo potrebno zamenjati ljudi in ne vsakih štiri ali pet let menjati rjuhe. To ni samo retorično vprašanje, ampak predvsem vprašanje higijene.